1. maj na Rožniku

Tradicionalne prvomajske proslave na Rožniku se je tudi letos udeležilo veliko Ljubljančanov katerim so razdelili okrog 3000 nageljnov. Slavnostni govornik je bil Zoran Jankovič, ki je poudaril pomen socialne varnosti.



Prvomajsko proslavo so organizirali sindikati iz Ljubljane in okoliških krajev, ki nadaljujejo z več kot stoletno tradicijo praznovanja 1.maja na Rožniku, ki je posvečen boju za delavske pravice in pravične socialne razmere, tako v Sloveniji, kot drugod po svetu.



Sedanji čas ni naklonjen delavskim pravicam saj so delavske pravice vedno bolj kršene ali pa se ukinjajo. Zato se socialna varnost krha, naglo narašča revščina, kapitalistični sistem pa je iz dneva v dan bolj brezobzirni, je bilo rečeno na proslavi.



V pestrem kulturnem programu so nastopili Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, ki ga je vodil zborovodja France Gornik, Orkester slovenske policije pod taktirko Romana Grabnerja, gledališka umetnica Lara Jankovič in Matko Simčič, gledališki igralec. Po končanem uradnem delu proslave je občinstvo zabaval ansambel Aplavz.



Na poti domov sem srečal 76 letnega Andželkota Babič iz Ljubljane, ki je za bralce portala seniorji.info na orglice zaigral Hej brigade. Povedal je, da na orglice igra že od rane mladosti in da ga je navdušil oče, ki je tudi igral na orglice.

1. maj – praznik dela

Prvi maj praznujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali in zahtevali več pravic. Praznujemo pa ga s kresovi, budnicami in proslavami.

Od vseh običajev se je pri nas najbolj ohranilo prižiganje kresov na večer pred praznikom. Takrat postavijo tudi prvomajski mlaj, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa vence.

Zakaj praznik dela praznujemo 1. maja?
Bilo je leta 1886. Veliko ljudi dela v tovarnah, vsak dan, od ponedeljka do nedelje, od jutra do večera. Za svoje delo dobijo zelo malo plačilo. Delavci se zato organizirajo v skupine in sindikate, ki se borijo za njihove pravice. 1. maja v Chicagu v ZDA začnejo protestirati. Zahtevajo več pravic in osemurni delovnik.

                                                                                                                                                                                                                                       







Na začetku protesti potekajo mirno, nato eksplodira bomba, ki ubije 8 policistov. Zato policisti začnejo streljati in ubijejo 11 ljudi. Tri leta pozneje so na mednarodnem kongresu delavcev v Parizu odločili, da bodo vsako leto v spomin na delavce, ki so takrat umrli, organizirali proslave, s katerimi bodo opozarjali na pravice delavcev. Delavci zato še danes v mnogih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godbe na pihala. Na ta dan potekajo sprevodi z delavci, ki se lepo oblečejo in si pripnejo rdeče nageljne.

Ročno postavljanje mlaja v Mengšu.
Objavljeni fotografiji prvomajskega mlaja sta bili posneti v Mengšu. Kot vsako leto so mlaj pred gasilskim domom ročno postavili gasilci GZ Mengeš. Tokratni organizatorji so bili loški gasilci. Na portalu Občine Mengeš so zapisali: "Tudi letos se nismo posluževali raznovrstne novejše tehnike, ampak smo mlaj postavljali ročno tako kot včasih, v skladu s tradicijo.



Zbralo se nas je zelo lepo število gasilcev. Po uspešno postavljenem mlaju je sledila še skromna tradicionalna pogostitev in vesel pogovor. Gasilci PGD Loka se zahvaljujemo Skok Gašperju za vso pomoč pri podiranju in prevozu mlaja v Mengeš."

Tekst in foto: Janez Platiše in PGD Loka pri Mengšu

Predsednik Pahor sprejel Zelenega Jurija

Ob slovenskem državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, je Urad predsednika Republike Slovenije ponovno pripravil dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti, je predsednik sprejel tudi Zelenega Jurija iz Bele Krajine - starodavnega slovanskega mitološkega junaka, ki v deželo prinaša pomlad, srečo in vejico, kot simbol lepega, obilja in novega začetka.

Na sprejemu so pomladno vzdušje pričarali otroci iz folklorne skupine "Dragatuš" iz Bele krajine, ki so predsedniku in vsem obiskovalcem izročili brezovo vejico ter s plesom predstavili starodavni običaj Jurjevanja. S plesom so nastopili še člani skupine kulturnega društva "Zvir" iz sosednje Hrvaške. Že tradicionalno Zeleni Jurij vsako leto obišče predsednika obeh sosedskih držav, Slovenije in Hrvaške in jima izroči brezovo vejico z besedami: "Iz Bele Krajine vam v belo Ljubljano z Zelenim Jurijem prinašamo to zeleno vejico in z njo pomlad. Shranite jo do nednjega Jurjevega in naj vam bo vse leto srečno in uspešno."

Kliknite na zgornjo fotografijo in pričel se bo predvajati kratek video posnetek RTV SLO.

V pozdravu je predsednik republike vsem izrazil dobrodošlico, čestital za državni praznik in se zahvalil, da lahko prav danes, ko praznujemo dan upora proti okupatorju skupaj s starim običajem, Zelenim Jurijem praznujemo tiste vrednote, stremljenje in cilje, ki nam morajo predstavljati navdih, tako nam v Sloveniji, kot našim prijateljem na Hrvaškem in vsem skupaj, ki živimo v skupni evropski družini.

Foto: Tamino Petelinšek STA

Na Mirni srečanje in blagoslov starodobnih vozil

Klub ljubiteljev starih vozil Mirnske doline Hrast Tržišče, VW klub Dolenjska in Bela krajina, Društvo Partizan Mirna in Občina Mirna so pripravili 8. srečanje in blagoslov za 150 starodobnih jeklenih konjičkov ki ga je opravil župnik Slavko Kimavec. 

„Letos je udeležba odlična. Vsako leto je bolj obiskano in to se je prijelo. Zadeva je na novi lokaciji, ljudje so zadovoljni, vsi vidijo vse in mislim, da je to odlično. Med drugim gre za blagoslov, začetek srečnih voženj, pa tudi druženja, se spoznavamo med sabo, vemo za rezervni del. Pa vidiš, kaj ljudje naredimo čez zimo, doma, ko vse to stoji, ko se restavrira in to je to,“ je povedal eden od soorganizatorjev blagoslova na Mirni Janez Potokar. 

Med posebneže srečanja so ljubitelji starodobnih vozil tudi letos uvrstili skupino traktoristov iz Etno društva Draga pri Šentrupertu. Najstarejši med traktorji je bil McCormick iz leta 1954 (lastnik in voznik je Ignac Breznikar), najmlajši pa je bil letnik 1971. Med starodobniki (od 1. januarja letos so to vozila, stara 30 in več, kdor je certifikat pridobil do konca lanskega leta, pa je moral imeti doma 25 let staro vozilo) je bilo največ VW, predvsem priljubljenih hroščev, med katerimi je bil najstarejši letnik 1959, s katerim se je pripeljal Janez Kvas. Ljubitelji ameriških filmov so bili najbolj navdušeni nad tremi cadillaci, na ogled pa sta bila tudi dva porscheja 911, opel record, nekaj mercedesov. 

Predsednik Kluba Hrast Tržišče Toni Janežič je ponosno na ogled postavil modri Ford A (letnik 1930), ki je bil tudi najstarejše vozilo na srečanju. Predsednik VW kluba Dolenjske in Bele krajine Sandi Matkovič pa se je pripeljal z avtodomom, VW T2 (letnik 1978), najstarejši kombi je bil sicer letnik 1959, z njim pa se je pripeljal Andrej Bizjak. Med dvokolesniki je bil najstarejši moped Tomos (letnik 1967), med terenci je bilo precej vojaških, na primer Leas (letnik 1978) Janeza Valanta in UAZ (letnik 1970) Vinka Vrabca. 

Blagoslov pred vožnjo po občinah Mirna, Šentrupert, Sevnica, Mokronog-Trebelno in Trebnje je opravil župnik Slavko Kimavec, potem pa se je kolona jeklenih lepotcev odpeljala na pot.

Besedilo in foto: Petra Krnc