Manca Izmajlova dobro
pozna občinstvo Ruske dače in jo s svojim programom vsakič znova navduši. Lani
je razprodala dva koncerta, letos pa je v družbi Benjamina Izmajlova na violini
in Olge Ulokine na klavirju ponovno prevzela svoje zvesto občinstvo z jagodnim
izborom pesmi različnih žanrov in glasbenih obdobij, od baroka, prek romantike
do leta 2000.
Izbor pesmi, ki jih je umetniška trojica pripravila za
Zvezdni večer, je bil res zvezdniški. Slišali smo tako glasbo iz muzikalov, kot
sta The Sound of Music in My Fair Lady, pa glasbo obdobja romantike, kot
znamenito Habanero iz opere Carmen, pa Barcarolle iz Hoffmanovih pripovedk ali
Tihe ustnice iz Vesele vdove, do baroka in Händlove Ombra mai fu.
V instrumentalnem delu pa smo slišali dunajske viže, pa tudi
znameniti Čsardas, čudovito Meditacijo iz opere Thais. Nadaljevanje je bilo še
živahnejši, Funiculi, funicula, Torna a Surriento, pa Adios Nonino in Los
Pajaros Perdidos Astorja Piazzolle, nato pa šopek slovenskih pesmi Nad mestom
se dani, Zemlja pleše, Mlade oči in Slovensko dekle. Za veliki finale pa
magični zaključek s poznano Večerni zvon.
Manca poje pesmi v 24 jezikih in ta večer je pokazala svoje
jezikovno razkošje v angleškem, nemškem, italijanskem, španskem, francoskem,
ruskem in slovenskem jeziku.
Manca je še enkrat več dokazala, da ni le izvrstna pevka
raznolikih žanrov in jezikov, temveč tudi odlična pripovedovalka zgodb o
dogajanju okoli pesmi oziroma ali širšega konteksta, v okviru katerega so pesmi
nastajale.
Skratka, na Ruski dači je bil res pravi, zvezdni in
zvezdniški večer.
Ljubljana, 23.8.2021 - Slovenska karitas je na novinarski
konferenci predstavila letošnji dobrodelni akciji Za srce Afrike in Z delom do
dostojnega življenja, ki potekata v od 15. avgusta do 15. septembra 2021. Na
novinarski konferenci so sodelovali misijonarka v Burundiju, s. Vesna Hiti, dr.
Robert Kokalj, veleposlanik in vodja Sektorja za razvojno sodelovanje in
humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, darovalka Alojzija
Ocepek in Jana Lampe, vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas.
Slovenska karitas letos 16. leto zapored zbira sredstva za
humanitarno in razvojno pomoč najrevnejšim otrokom in družinam v Afriki. Z
zbranimi sredstvi v dobrodelni akciji Za srce Afrike in v sodelovanju s
slovenskimi misijonarji in lokalnimi Karitas blaži stiske revnih, predvsem na
revnem podeželju v osrednjem delu Afrike (Ruanda, Burundi, Centralnoafriška
republika), na Madagaskarju in drugje. Lani je bilo v akciji Za srce Afrike
zbranih 221.547 evrov.
Vsakoletna pomoč iz Slovenije, ki je bila v lanskem letu
izjemna, omogoča boljše osnovne pogoje za preživetje in življenje na območjih
Afrike, kjer živi 250.000 ljudi. V zadnjih 15. letih je bilo s pomočjo zbranih
sredstev v akciji Za srce Afrike in ob sofinanciranju posameznih projektov s
strani Ministrstva za zunanje zadeve RS in Misijonskega središča zgrajenih ali
obnovljenih in opremljenih 7 šol in vrtec, 6 zdravstvenih centrov, center za
fizioterapijo, 4 porodnišnice ter 18 vodnjakov. S hrano rešenih ogromno
življenj podhranjenih otrok. Svoj dar lahko darovalci prispevajo z SMS AFRIKA
in AFRIKA5 na 1919 ali preko TRR Slovenske karitas.
S pomočjo akcijeZ
delom do dostojnega življenja je omogočeno tudi delo domačinom, kar prinaša
možnost preživetja in upanje za boljšo prihodnost v domačem okolju. Lani je v
programu sodelovalo 729 darovalcev iz Slovenije (botri), ki so z mesečnim darom
podpirali plačilo za delo staršev iz več kot 320 revnih družin v Afriki.
Družinam v Afriki Karitas pomaga tudi z nakupom koz v akciji Kupim kozo.
Muzikal Lolita je bil napovedan že na lanskem 68. Ljubljana
Festivalu, in to trikrat (avgusta, novembra, decembra), seveda z upanjem in
celo prepričanjem, da se ga bo dalo izvesti. Ni se izšlo. Zdaj je napovedan za
23. in 24. avgusta in upati je, da v tednu dni ne bo kaj narobe. V Ljubljani
tako končno gostuje Gledališče LDM Nova Scena iz Sankt Peterburga.
Lolita je bila premierno izvedena leta 2018 v spomin na 100.
obletnico poboja carske družine Romanov. Zgodba se odvija v vihravem letu 1916,
ki je že napovedovalo velike politične spremembe Rusije in vstajo. Glavni vlogi
sta 13-letna Lolita in Grigorij Rasputin, tudi drugi osrednji liki so resnične
osebnosti: carjev sorodnik knez Feliks Jusupov, Lolitina mama – dvorna dama
carice Aleksandre Fjodorovne Anna Virubova in angleški detektiv Oswald Rayner,
ki se zaljubi v Lolito.
Gledališče LDM Nova Scena iz Sankt Peterburga se po odmevnem
debiju s spektakularnim Mojstrom in Margareto ter nekonvencionalnim Evgenijem
Onjeginom vrača v Slovenijo z briljantno mojstrovino čutnosti, pogubne ljubezni
in erotike. Muzikal Lolita ima malo skupnega z istoimenskim kontroverznim
romanom Vladimirja Nabokova, ki govori o sprevrženi in tragični romanci med
moškim srednjih let in njegovo mladoletno pastorko.
Skupna originalni zgodbi ostaja le ljubezen, ki nas lahko
pogubi in zapelje v temačnost in grozo. Muzikal je plod mednarodne
koprodukcije, ki jo sestavljajo pevske zvezde ruskih muzikalov, razkošen
baletni ansambel z impozantno koreografijo, mikavnimi kostumi in inovativno
interaktivno kuliso s posebnimi vizualnimi učinki. Zgodba je postavljena v
zadnje sončne dni zlate dobe Rusije pred izbruhom revolucije, ki je povzročila
razpad ruske monarhije. Lolita je simbol čistosti, prepovedani sad, obljubljeni
raj, nad katerim se pne svod peklenskega ognja. Je zastrašujoča ljubezen, ki
vodi v smrt.
Kompleksna produkcija ruske zasedbe gledališča LDM Nova
scena iz Sankt Peterburga. Odlična zasedba z bogato kostumografijo in dinamično
sceno. Videoprojekcije v 3D-tehniki, ki obiskovalcem ob nastopajočih v živo pričarajo
vtis kinematografskih vizualnih razsežnosti. Muzikal, ki temelji na eni najbolj
vznemirljivih zgodb 20. stoletja
Avtorica predstave in producentka: Irina
Afanasjeva
Glasba, aranžmaji in zvok: Anton Tanonov
Režiserka: Irina Afanasjeva
Avtorica koreografskega koncepta: Anastasia Melnikova
Koreograf : Svjatoslav Meljnikov
Scena in kostumografinja: Irina Afanasjeva
Scenografinja: Sofia Tjuremnova
Ansambel Profesionalne plesne šole Jagger Muzikal bo izveden v ruskem in angleškem jeziku s slovenskimi nadnapisi.
Pričetek obeh uprizoritev Lolite bo točno ob
20.30, zato obiskovalce vljudno prosijo, da na prireditev
zaradi preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev pridejo prej.
VIDEO
VIDEO - Novinarska konferenca Festivala Ljubljana 23.8.2021.
Novinarska konferenca z izvajalci muzikala Lolita, ki bo na
odru 69. Ljubljana Festivala na ogled v ponedeljek, 23., in torek, 24. avgusta,
tenorist in skladatelj José Cura, ki bo nastopil v sredo, 25. avgusta,
dirigentka Živa Ploj Peršuh, ki bo vodila Slovenski nacionalni mladinski
orkester na koncertnem večeru v četrtek, 26. avgusta, ter Vlado Kreslin,
katerega 30-letnico nastopov na Ljubljana Festivalu bomo zabeležili v petek,
27. avgusta.
Besedilo: Marijan Zlobec, Janez Platiše Foto in video: Festival Ljubljana
Dunajski večer je baletna predstava, ki jo pripravlja
ansambel SNG Opera in balet Ljubljana v koprodukciji s Cankarjevim domom. Gre
za nostalgično, moderno, romantično in zabavno baletno poslastico, polna
energije in humorja. Konec avgusta bo na velikem Gallusovem odru pričarala
večer v slogu tradicionalnih novoletnih koncertov Dunajskih filharmonikov.
Renato Zanella,
novi umetniški vodja ljubljanskega baletnega ansambla, je pred leti za baletni
ansambel Dunajske državne opere ustvaril koreografijo Alles Walzer,
ki je požela velik uspeh, zdaj pa je koreografije na najbolj priljubljene
melodije avstrijskih skladateljev postavil posebej za plesalce SNG Opera in
balet Ljubljana. Po besedah Renata Zanelle nas »krožno gibanje valčka
popelje v drugo razsežnost in privede v stanje zamaknjenosti. Naši domišljiji
pusti prosto pot in ji da krila«.
V prvem delu baletnega večera z naslovom Vsi na
valček bodo tako med najbolj prepoznavnimi glasbenimi deli
zazvenela Pizzicato polka Johanna Straussa, Adaggio iz
Mahlerjeve 5. simfonije in Radetzky marš Johanna Straussa
mlajšega. Drugi del večera pa bo izveden na veličastno glasbo
Beethovnovega Koncerta za klavir in orkester št. 5 v
Es-duru, op. 73, v katerem bo kot solist nastopil pianist Petar Milić.
Izjemen glasbeni opus Ludwiga van Beethovna je že od nekdaj
poseben izziv za koreografe. V viharnem petem klavirskem koncertu po besedah
Renata Zanelle prevladujeta dve sili: »neizmerna moč, ki deluje kot moška sila,
in romantično vzdušje, ki je povezano z žensko energijo, sta stebra, na katerih
sloni koreografija«.
V njegovi koreografiji je ženski dodeljena klavirska
melodija, medtem ko moškega zastopa glasba orkestra, pri čemer moški občasno
deluje kot senca v ozadju, tako kot črno oblečeni odrski delavci v
tradicionalnem japonskem gledališču kabuki. Čeprav koreografija postavlja v
ospredje princip moško-žensko, pa nikoli neposredno ne namiguje na resnične in
pozneje izmišljene dogodke iz življenja Ludwiga van Beethovna.
Princip moško-žensko izpostavlja tudi scenska postavitev.
Mogočno sliko Therese Brunswick v ozadju relativizira navpično viseče nihalo,
tako da nekonkretno prekrije konkretno in nastane abstrakten prostor z bežnimi
aluzijami. Na koncu predstave oder pokriva več nihal, takšen zaključek pa
poudarja nagnjenost k abstraktnosti, ki se kaže skozi celotno delo.
Iz
gledališkega lista
Premiera bo 26. avgusta ob 20.uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma
v Ljubljani. Ponovitve pa 27. in 28. avgusta, ob 20. uri, 1. septembra ob 18. uri ter 2. in 3. septembra
ob 19.30 uri.
Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjev dom
Koreografija: Renato Zanella
Dirigent: Kevin Rhodes
Scenografija: Anne Marie Legenstein, Alexandra Burgstaller
Kostumografija: Anne Marie Legenstein, Alexandra Burgstaller, Olgica Gjorgieva
