Manca Izmajlova dobro pozna občinstvo Ruske dače in jo s svojim programom vsakič znova navduši. Lani je razprodala dva koncerta, letos pa je v družbi Benjamina Izmajlova na violini in Olge Ulokine na klavirju ponovno prevzela svoje zvesto občinstvo z jagodnim izborom pesmi različnih žanrov in glasbenih obdobij, od baroka, prek romantike do leta 2000.
Izbor pesmi, ki jih je umetniška trojica pripravila za
Zvezdni večer, je bil res zvezdniški. Slišali smo tako glasbo iz muzikalov, kot
sta The Sound of Music in My Fair Lady, pa glasbo obdobja romantike, kot
znamenito Habanero iz opere Carmen, pa Barcarolle iz Hoffmanovih pripovedk ali
Tihe ustnice iz Vesele vdove, do baroka in Händlove Ombra mai fu.
V instrumentalnem delu pa smo slišali dunajske viže, pa tudi
znameniti Čsardas, čudovito Meditacijo iz opere Thais. Nadaljevanje je bilo še
živahnejši, Funiculi, funicula, Torna a Surriento, pa Adios Nonino in Los
Pajaros Perdidos Astorja Piazzolle, nato pa šopek slovenskih pesmi Nad mestom
se dani, Zemlja pleše, Mlade oči in Slovensko dekle. Za veliki finale pa
magični zaključek s poznano Večerni zvon.
Manca poje pesmi v 24 jezikih in ta večer je pokazala svoje
jezikovno razkošje v angleškem, nemškem, italijanskem, španskem, francoskem,
ruskem in slovenskem jeziku.
Manca je še enkrat več dokazala, da ni le izvrstna pevka
raznolikih žanrov in jezikov, temveč tudi odlična pripovedovalka zgodb o
dogajanju okoli pesmi oziroma ali širšega konteksta, v okviru katerega so pesmi
nastajale.
Skratka, na Ruski dači je bil res pravi, zvezdni in
zvezdniški večer.
Foto: Sašo Radej
