Marija je morala Jezusa poviti in položiti v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. Naj naš svet postane drugačen. Bog se je rodil v naš svet, čeprav ni bil sprejet, ker je vedel, da potrebujemo njegovo ljubezen. Zato tudi mi naredimo vse, da bo svet postal odprt za otroke. Naredimo vse, da se bodo lahko rojevali v naš svet in da bodo imeli možnost rasti in biti ljubljeni ob svojih starših. Kajti takrat, ko v svetu ni več prostora za otroke, se začne prostor ožiti tudi za vse druge nemočne in pomoči potrebne. Odstranimo jih, da ne motijo naših načrtov in želja. Seveda ne govorim o prostoru, govorim o srcu. Kaj se dogaja z našimi srci? Zakaj postajajo tako majhna, tako hladna? Naj jih ogreje plamen usmiljenja. Kakor je Bog usmiljen z nami, bodimo tudi mi usmiljeni drug z drugim, pa bo dovolj prostora za vse, ki potrkajo na vrata človeštva in prosijo, da bi se smeli roditi, za vse, ki so slabotni in nemočni, in prosijo, da bi smeli živeti.Kristjanom vseh veroizpovedi v naši domovini voščim blagoslovljen božič. Praznujejo naj ga tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na poseben način naj božič vstopi v prostore bolnih, onemoglih in osamljenih ljudi. Doživeto praznovanje voščim tudi vsem tistim, ki ga praznujejo kot praznik družine – naj se veselijo medsebojne bližine in odprtosti. Voščim ga vsem, ki bodo na ta dan morali delati – naj bo blagoslovljeno vaše služenje drugim. Blagoslovljen božič, dragi dobri ljudje.
msgr. Stanislav Zore OFM
ljubljanski nadškof metropolit
