Roman v stripu Nekropola je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, ene osrednjih osebnosti evropske kulture, ustvaril mladi, tržaški umetnik Jurij Devetak. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto.
Nekropola kot osupljivo pričevanje in mojstrska ubeseditev
Roman je izšel leta 1967, začenja pa se s pisateljevim obiskom spominskega
parka ob koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, potem popisuje še
svoja doživetja v drugih taboriščih (Dachau, Bergen-Belsen …), v katera je bil
poslan po aretaciji.
Roman Nekropola je doživel potem, ko so ga odkrili v
Franciji in Nemčiji, velik odmev in priznanje v svetu, sčasoma pa tudi doma in
v sosednjih državah. Boris Pahor je morda prejel največje priznanje prav od
Italijanov, ki so mu za ta roman podelili prestižno nagrado Premio Napoli.
Nagrada je predstavljala med drugim tudi simbolno priznanje zločinov, storjenih
nad slovenskim prebivalstvom pod italijansko okupacijo.
Sporočilo in poslanstvo Nekropole – v umetniškem stripu
Nekropola je po mnogih prevodih in odzivih sodeč eno najbolje napisanih
pričevanj o taboriščnem življenju v svetovni literaturi. S svojim pomembnim
sporočilom, svarilom pred novimi vzniki totalitarizmov, je močno nagovoril tudi
mladega tržaškega umetnika, ilustratorja Jurija Devetaka (1997), ki mu je
uspelo prepričljivo ujeti duha prozne predloge.
Ilustrator se je pri tem izognil neposrednim opisom taboriščne tematike, »v svoji zgodbi sledi predvsem avtorju, a gre do dna taboriščnega nihilizma in prevzame poslanstvo, posredovati pisateljev poklon 'ponižanim kostem',« kot je svoje vtise ob prvih skicah strnil avtor spremnega besedila k stripu Zdravko Duša.
VIDEO - Ilustrator Jurij Devetak o nastajanju romana v stripu Nekropola
