Gibanje Svoboda predstavila imena kandidatov za evropske poslance

ZBILJE, 6. 4. 2024 - Gibanje Svoboda je na prvem festivalu Svobode ob Zbiljskem jezeru predstavilo imena kandidatov za evropske poslance. Prvi na listi naj bi bil Aleksander Merlo, direktor postojnske porodnišnice. Za evropskega komisarja predlagajo Tomaža Vesela.

Med kandidati so poleg Merla še aktualna poslanka Irena Joveva, predsednik strankinega podmladka Matej Grah, poslanca Tamara Vonta in Uroš Brežan ter državna sekretarka za odnose z DZ-jem v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, poslanka Janja Sluga, obrambni minister Marjan Šarec in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk. Da imajo devet kandidatov in nosilca liste je ob prihodu potrdil predsednik stranke Robert Golob. Vrstnega reda kandidatov na listi sicer še uradno niso razkrili. Kandidatno listo morajo potrditi še organi stranke.

Z iskanjem kandidatov so imeli v Gibanju Svoboda sicer kar nekaj težav, a so jih po besedah poslovnega direktorja stranke Petra Majerleta izbrali "skrbno, pogovorov je bilo veliko, kajti priprave na evropske volitve potekajo že od konca lanskega leta".

Referendumska pobuda za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Ljubljana, 3. 4. 2024 - Pred dnevi je bilo v medijih objavljeno mnenje pravno-zakonodajne službe Državnega zbora Republike Slovenije o morebitnem referendumskem vprašanju "ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja", ki se pravilno nanaša na načelo pravne države, ustavno pravico državljank in državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in na ustavno pristojnost Državnega zbora, urejati pravice in obveznosti z zakonom. Pravno-zakonodajna služba Državnega zbora pri tem ugotavlja, da vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega.

Pobudniki za sprejem tovrstne pravice v naš zakonodajni okvir in soavtorji prvega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zato verjamemo, da bo Državni zbor referendumsko vprašanje ustrezno izostril, tako da bo spoštovana resnična volja državljank in državljanov pri odločanju o uzakonitvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o kateri bo sicer odločil zakonodajalec.

Ob tem še posebej izpostavljamo, da je razprava o 17. členu slovenske ustave, ki ureja pravico do nedotakljivosti življenja, v pretežni meri neustrezna.

17. člen v prvi vrsti prepoveduje protipravne posege države oziroma oblasti in drugih subjektov v posameznikovo življenje, pri tem pa nosilcu pravice, ki je posameznik sam, ne odvzema razpolagalnega upravičenja nad lastnim življenjem. Dejanja kot so samomor, silobran, uporaba strelnega orožja s strani policije, zavrnitev ali celo opustitev zdravljenja, so, čeprav povzročijo smrt, skladna s pravom, kadar izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje, ne da bi zato morali spreminjati določbe 17. člena slovenske ustave.

Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac, Brigita Skela Savič in Luka Mišič,
soavtorji prvega predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja

Quilty 365 - vsak dan je svoj košček leta

Celoletni projekt ustvarjanja quilta je dokaz vztrajnosti, discipline, nepopustljivosti in tudi timske povezanosti. Slovesna otvoritev razstave 27 slovenskih del iz projekta Quilty 365 Slovenija je bila 2. aprila v zgornji avli Centra kulture Španski borci v ljubljanskih Mostah.

Maryna Bilash Puljić je mojstrica ustvarjanja quiltov. Prevajalka, pisateljica, avtorica poučnih in leposlovnih knjig ter pedagoginja, se je že pred leti predala ustvarjanju krpank, pri nas poznanih kot »patchwork«, v tujini pa bolj kot quilt. Iz prostočasne dejavnosti je quiltanje postalo tudi njen drugi posel.

Med ustvarjalkami quiltov po svetu že nekaj časa kroži iniciativa, tk. im. projekt Quilty 365. Gre za zanimiv projekt, ki se sprva zdi povsem enostaven, a zahteva neizmerno mero vztrajnosti, discipline in nepopustljivosti.  Ustvarjalke quiltov odlikujejo prav te vrednote.

Ustvarjalni projekt Quilty 365 je razdeljen na celo leto. Pri tem vsak udeleženec ali udeleženka ustvarja izdelek, ki je razdeljen na (praviloma) 365 kvadratov, vanje pa je vsak dan treba prišiti krog in tako zaključiti po en blok končnega izdelka. Zato se projekt imenuje Quilty 365.

Maryna je v projektu videla priložnost povezovanja slovenskih ustvarjalk quiltov in jih povabila k sodelovanju. Odziv je bil izjemno lep, saj se je prijavilo kar 39 kandidatk. Pobudnica je za udeleženke pripravila podroben opis projekta, s slikami in navodili izdelave enega bloka z ročno izdelano aplikacijo za šivanje kroga na kvadrat. Vsem, ki so se odločile sodelovati v projektu, ga je posredovala brezplačno. Udeleženke so prosto izbirale barve in zaključni dizajn svojega izdelka, po želji so dodajale še druge elemente, kot so dekorativne blazine in podobno. Začele so 1. 1. 2023 in projekt zaključile januarja 2024.

Strokovna ekskurzija v Švico

Oktobra lani so obiskale tudi ugledno švicarsko tovarno šivalnih strojev Bernina in nemško tovarno proizvodnje kakovostnih sukancev Madeira Garne, katerih licenci za zastopstvo za Slovenijo ter Bosno in Hercegovino ima Maryna's Quilt Studio & More. Ob koncu leta je bila ekskurzija navdih in spodbuda za zadnje korake v projektu, hkrati pa koristno in poučno doživetje za vse udeleženke. Švicarski gostitelji so se jim popolnoma posvetili, predstavili zgodovino podjetja in za delovni dan vsako opremili z najnovejšo izdajo vrhunskega šivalno vezilnega stroja BERNINA 790PRO, ki so ga lansirali zadnji teden septembra 2023. Vsaka od udeleženk si je na takšnem stroju izdelala svoj spominek - podstavek za telefon.

V nemški tovarni sukancev Madeira pa so si udeleženke ogledale proizvodnjo, postopek preverjanja kakovosti sukancev, spoznale koliko barv vsebujeta bela in črna barva in kako to vpliva na barvo končnega izdelka.    

Projekt Quilty 365 Slovenija je bil januarja 2024 zaključen. Do uradnega zaključka je svoje izdelke uspešno dokončalo 22 udeleženk, ki so oblikovale in sešile 27 izdelkov.  Tako smo po letu dni v Sloveniji bogatejši za prav toliko novih, doma narejenih izdelkov globalnega projekta Quilty 365, ki so ponosno razstavljeni v Centru kulture Španski borci v Ljubljani.  Gre za razkošne, dimenzijsko večje in  barvno bogate izdelke, ki pustijo globok vtis. Bogatejši smo tudi za močno in povezano skupnost ustvarjalk quiltov, ki gojijo to lepo tradicijo, zaznano že v zgodovini starega Egipta skoraj 1000 let pred našim štetjem.

Ob vse večjem prizadevanju za trajnostne načine delovanja in življenja na planetu, je tudi quiltanje, izdelava krpank oz. patchworka majhen prispevek k ponovni uporabi koščkov blaga, ki bi sicer morebiti postali odpadek. Namesto tega dobijo novo vrednost, predvsem pa novo uporabno in čustveno dimenzijo.

VIDEO TV SLOVENIJA ODDJA 'DOBRO JUTRO' 3.4.2024

Razstava bo odprta do 7. aprila 2024. Vstopnine ni. Vstopnine ni, zato prijazno vabljeni vsi ljubitelji ročnih spretnosti, še posebej ljubitelji izdelave quiltov – patchworka oz. krpank.

V Žitu z vrhunskimi poticami negujejo slovensko tradicijo

Na bogato obloženi velikonočni mizi ne sme manjkati dišeča in okusna potica. Prav takšne izdelujejo  tudi v Žitu, ki je vodilni proizvajalec potic v Sloveniji. V njihovi ponudbi najdete več okusov, prav  posebna in najbolj prodajana pa je domača orehova potica. Izdelana je po domači recepturi, z oblico  orehov, kupci jo lahko naročijo v Žitovih prodajalnah in še toplo odnesejo domov. Bila je tudi zvezda  jutranjega druženja. Ob sveže pečeni Žitovi potici so se danes sladkali v Žitovi pekarni na Bavarskem  dvoru v Ljubljani. 

Kot največje pekarsko podjetje v Sloveniji, so v Žitu ponosni, da že vrsto let po tradicionalnih  recepturah naših babic izdelujejo vrhunske potice. V njihovem širokem naboru potic najdete pravo  domačo orehovo, makovo, kokosovo in pehtranovo potico. Posebnost slednje je , da je »samo  slovenska« potica, saj drugod potice tega okusa ne poznajo. Za vse je značilno, da pri njihovi pripravi  ne skoparijo z nadevom, zato so sočne in bogatega okusa. 

Za potico tri ure 

Čas izdelave ene potice, od priprave surovin za testo in nadev ter do konca peke, v njihovi pekarni v  Lescah traja približno tri ure. Ko se potica ohladi, jo zapakirajo v folijo, da ohrani svežino. Nato jo  dostavijo v lastne prodajalne oz. na police trgovin vseh slovenskih trgovcev, tudi diskontnih.

 

Domača orehova najslajši kulinarični simbol Slovenije 

Med Žitovimi poticami izstopa domača orehova potica, po kateri tudi potrošniki največkrat posežejo.  Njena posebnost je, da jo lahko sveže pečeno naročite oz. kupite v Žitovih trgovinah in pekarnah po  vsej Sloveniji ter tako še toplo odnesete domov. Je tudi odlična rešitev za velikonočne praznike, kadar  zmanjka časa za peko potice doma. Tako boste na velikonočno mizo prinesli svetovno znano potico, ki  jo je poskusil tudi super zvezdnik Keanu Reeves ob njegovem nedavnem obisku v Ljubljani. Prodajalke  Žitove pekarne in kavarne na Bavarskem dvoru so mu namreč podarile sveže pečeno Žitovo potico in  mu jo izročile kot najslajši kulinarični simbol Slovenije. Tako se je ob odhodu iz Slovenije poslovil z  Žitovo potico v roki. 

Vsako leto nov okus 

V Žitu poleg zaveze priprave kakovostnih izdelkov, sledijo željam kupcev in trendom, zato vsako leto, poleg priprave tradicionalnih, lansirajo nov, inovativen okus potice, ki zadovolji še tako zahtevne  potrošnike. V preteklih letih sta odmevali inovativni Borovnica potica, ki jo odlikujejo prave, sveže  borovnice v kombinaciji s skutnim nadevom, ter Štrud'l potica z nadevom sočnih jabolk, domače skute  in cimeta.  

Nov okus pred novim letom 

Tudi v letošnjem letu pripravljajo čisto posebno potico, katere imena in sestave še ne izdajo,  obljubljajo pa, da bo pritegnila vašo pozornost. V trgovinah jo boste našli v prednovoletnem  prazničnem času. »Pri razvoju novega okusa potice najprej pripravimo več testnih različic novega  okusa. Ko izberemo najboljšega, se naredi prvi proizvodni poskus izdelave potice, pri katerem določimo  tudi težo končnega izdelka, razmerje med testom in nadevom ter tehnološke pogoje izdelave potice. Nato sledi degustacija vzorcev, po potrebi prilagodimo recepturo in tehnološki postopek. Čas od ideje do razvoja novega okusa potice je tako odvisen od številnih dejavnikov, vedno pa poskrbimo, da je  pripravljen izdelek visoke kakovosti,« pojasnjuje Sonja Jemec, razvojna tehnologinja v Žitu. 

Zaščitena receptura pri Evropski komisiji 

V Žitu tako v spoštovanju do slovenske potice negujejo tradicijo in pripravljajo potice najvišje kakovosti.  Njihova zaveza slovenski potici se je pokazala tudi s sodelovanjem pri zapisu tehnološkega postopka in  recepture za zaščito slovenske potice kot zajamčene tradicionalne posebnost (ZTP) pri Evropski  komisiji. Postopek je trajal več let, potica pa je bila uspešno vpisana v register leta 2021. 

VIDEO